V četrtek, 3. 4., smo se nadarjeni dijaki SŠFKZ skupaj s profesorji Katjo Petric, Marjanom Hafnerjem, Petro Čalić ter Sabino Povhe Lenart odpravili na nepozaben tabor v Strunjan, ki tudi letos ni razočaral. Za dobro vzdušje je ves čas skrbelo tudi lepo vreme ter temperatura zraka, ki nam je pričarala že kar poletni občutek. Ob 8. uri zjutraj smo se zbrali na Roški cesti in se z avtobusom najprej odpeljali do Luke Koper, kjer nam je prijazen in zabaven vodič povedal veliko zanimivih podatkov, hkrati pa nas je zabaval s humornimi izjavami, kar je opis Luke še popestrilo. Po ogledu smo se odpeljali do Škocjanskega zatoka, kjer smo si ob spremstvu zgovorne vodičke med sprehodom ogledovali naravo ter živali, ki se tam nahajajo. Videli smo kar nekaj vrst ptic, ki jih prej še nikoli nismo, ter majhno zeleno žabo z imenom zelena rega, ki je bila meni prav prikupna. Videli smo tudi kačo, ki je oprezala za žabami. Izvedeli smo, da v naravnem parku veljajo določena pravila, ki se jih morajo obiskovalci držati. Vodička je na žalost povedala, da se veliko ljudi tega ne drži, kar ogroža živali.

Po sprehodu je bila ura že toliko, da smo se odpravili v gostilno na kosilo, kjer smo se dobro najedli in si tako nabrali moči za dogodivščine, ki so nas tisti dan še čakale. Po kosilu je najprej sledila nastanitev v Hotelu Oleander, ki nas je vse navdušil. Sobe so bile svetle, lepe, moderne, urejene in nad pričakovanji. Ena stena je bila v celoti ostekljena, vodila je na balkon s pogledom na morje in soline. Popoldne smo imeli različne dejavnosti. S profesorico Sabino Povhe Lenart smo na terasi izdelovali solni piling, s profesorico Katjo Petric smo preizkušali naše igralske sposobnosti skozi različne skupinske igre, se preizkušali v improvizaciji in se nato odpravili še na sprehod ob obali, profesorja Marjan Hafner in Petra Čalić pa sta poskrbela za matematično delavnico, ki je vključevala zabavno fotografiranje. Sledila je večerja, ki je navdušila, saj so nam pripravili lazanjo. Ko smo se najedli, smo lahko šli malo v svoje sobe, potem pa smo se že veselili večernega druženja. Še bolje smo se spoznali tako, da smo se med seboj razdelili v skupine po narečju, ki ga govorimo, potem pa je vsaka skupina pripravila točko, s katero je posamezno narečje tudi predstavila. Ob predstavitvah smo se zelo nasmejali, saj je bila prav vsaka točka svojevrstna in zabavna. Potem smo še malo prepevali in se pogovarjali, poskrbljeno pa je bilo tudi za spremljavo s kitaro. Po večernem druženju smo se še malo podružili in šli tudi na obisk v sosednje sobe.

Zjutraj nas je čakal bogat zajtrk, ki nas prav tako kot večerja ni razočaral. Zadnja dejavnost, ki je še sledila, je bil ogled solin. Tako kot prejšnja vodiča, nam je tudi ta povedal veliko zanimivih stvari ter bil pripravljen odgovoriti na vsa naša vprašanja. Izvedeli smo tudi, na kakšen način solinarji pridobivajo sol.

Tabor smo zaključili z našimi refleksivnimi mislimi, ki smo si jih podelili v krogu pred odhodom iz Strunjana. Prav vsi smo se strinjali, da je bil tabor fantastičen, vendar čisto prekratek. Verjamem, da bo vsakemu izmed nas ostal v spominu. Letošnji tabor je bil moj 3. tabor, ki sem se ga udeležila. Prav vsak do sedaj je bil dober in nepozaben na svoj način, vendar bi si upala reči, da je bil letošnji še najboljši od vseh. Vsaj meni.