Poglej sliko – jaz vidim zajca, ti vidiš račko. Članek, ki ga bereva, pravi, da imam jaz fiksno miselnost, ti pa razvojno miselnost. Ali boš ti bolj uspešen, ker verjameš, da je trdo delo poplačano? Ali bo meni lažje, ker se dela, ki ga ne po/znam, ne bom lotil? Ali naše mišljenje res vpliva na naš uspeh?

Ta vprašanja so se porajala dijakinjam 1. Ka, zato smo se s pomočjo profesorice  umetnosti in profesorice biologije v sklopu Tedna možganov odločile za projektno delo, v okviru katerega smo izdelale model možganov in možganske celice (nevrona). Poiskale smo tudi odgovor na vprašanje, kako naša miselnost vpliva na naše delovanje.

Se kdaj vprašate, zakaj mislite tako, kot mislite? Jaz gotovo se. Naši možgani so kompleksen in kljub številnim raziskavam v marsičem še dokaj slabo poznan organ, z milijardami povezav med nevroni. V njih je med 15 in 33 milijard nevronov, ki konstantno pošiljajo te dražljaje naokrog. Informacija po nevronih potuje, kot bi mi potovali na izlet po svetu … Najprej z vozilom iz svoje države v sosednjo in tako naprej, do druge strani sveta. Pri nevronih se iz enega nevrona informacija preko sinapse (povezave med nevroni) izredno hitro prenese na drugega. Tako lahko pride tudi do zelo oddaljenih predelov možganov v zelo kratkem času.

Glavni del našega projekta je bil izdelati model nevrona in vseh njegovih delov. Naš oddelek je bil zelo izviren z materiali, ki smo jih našle doma… vse od volne do pene za izolacijo, pa do žic, gline in »das« mase. Vsaka struktura v celici ima svojo lastno obliko in nalogo, tako smo jih lahko tudi podrobneje spoznale. Jedro je kot centrala celice. V njem je spravljen DNK (zapis genov). Mitohondrij kot elektrarna celice pridobiva energijo za njeno delo. Endoplazemski retikel je sklop membran in predstavlja kemično tovarno celice – snovi v in na njem nastajajo in se pošiljajo po celici. Golgijev aparat nekatere od teh snovi predela za dokončno uporabo. Lizosomi so membranski mehurčki, ki so kot sodi, polni encimov za razgradnjo snovi. Citoskelet je notranje ogrodje celice in deluje kot cestno omrežje, po katerem potujejo snovi in organeli. Ribosomi so majhni, a zelo pomembni. Na slikah so navadno vidni samo kot pikice, ki pa delujejo kot delovne mize za izdelavo beljakovin za celico. Brez beljakovin pa, vemo, celica ne more delovati…

In kaj ima z vsem tem v uvodu predstavljena miselnost? Naši veliki možgani nam med drugim omogočajo dojemanje sveta, razmišljanje in odločanje. Na vse to močno vpliva naša miselnost. Ta je lahko fiksna ali razvojna. Sošolec s fiksno miselnostjo je npr. uspešen pri matematiki ali pa umetnosti, nikoli pa ne uspe dobro v geografiji ali biologiji. Ta dijak se navadno odloči, da bo spodbujal svoje boljše talente, slabše pa opustil. Verjame namreč, da so sposobnosti in inteligenca fiksni in jih ni moč spremeniti. Dijak z enakimi težavami z razvojno miselnostjo na dan porabi uro ali dve več na svojih šibkih točkah. Ta dijak bo na koncu napredoval tudi na svojih šibkih področjih, kar mu prinese še večje zadovoljstvo. Verjame namreč, da lahko z učenjem in izkušnjami napreduje v svojih spodobnostih in inteligenci. Nobena miselnost ni »napačna«. Navadno imamo mešanico obeh miselnosti. Katera prevladuje, pa je odvisno tudi od nas.

Dijakinje našega oddelka smo rešile vprašalnik, na podlagi katerega smo ugotavljale, kakšna je miselnost vsake od nas In ne boste verjeli, dobile smo vse mogoče kombinacije. To so mnenja naših deklet o njihovih miselnostih:

“ Včasih je boljše imeti fiksno miselnost, a v večini primerov ta lahko omejuje tvoje sposobnosti in upanje.”

“Oboje je zdravo do neke mere, razvojna pa nam še vedno omogoča več možnosti, učenja, talentov…”

“Vsakemu posamezniku ustreza druga vrsta miselnosti in zdi se mi, da je tako najbolje.”

“Sama imam razvojno miselnost z nekaj fiksne miselnosti. Vem, da če mi bo od začetka nekaj uspevalo, se bom, tudi če mi bo šlo kasneje na tem področju slabše, trudila to popraviti. Če mi nekaj že od začetka ne bo uspevalo, je večja verjetnost, da odneham.”

Po zelo uspešnem projektnem delu lahko vse dijakinje 1. Ka potrdimo, da smo se naučile kar nekaj novega o svojem razmišljanju in o zgradbi naših možganov. Nevroni lahko po izgledu spominjajo na zvezdice in vsi lahko rečemo, da se je v zvezde zabavno kdaj pa kdaj poglobiti in jih opazovati.