V četrtek, 11. 4. 2024, smo se nadarjeni dijaki SŠFKZ skupaj s profesorji Jakom Bankom, Zdenko Dimnik, Joštom Hrenom in Katjo Petric odpravili na tabor za nadarjene v Bohinj. Zjutraj smo se zbrali na glavni avtobusni postaji v Ljubljani, nato pa smo skupaj odšli na vlak. Ta nas je odložil na Jesenicah, kjer smo prestopali, sledila je vožnja do Bohinjske Bistrice, ki je hitro minila, saj smo ves čas klepetali. V Bohinjski Bistrici smo šli najprej do muzeja, kjer nam je zgovorna vodička povedala veliko zanimivih stvari o zgodovini Bohinja. Čeprav bi jo še z veseljem poslušali, smo vzeli pot pod noge in odpravili do hostla ob Bohinjskem jezeru. Pot je bila čudovita, obkrožali so nas hribi, travniki in Sava Bohinjka. Po kosilu smo imeli malo prostega časa, nato pa smo se odpravili v cerkev Janeza Krstnika. Videli smo zanimive, a hkrati srhljive stenske poslikave, na katerih so bili angelčki z zobmi in beli hudiči. Ko smo prišli iz cerkve, nas je spet pozdravilo sonce, ki je sijalo že cel dan. To nam je vlilo še dodatnih moči, da smo se z veseljem in brez težav odpravili do planšarskega muzeja, kjer je bila predstavljena tudi izdelava sira, ki smo ga po koncu ogleda poskusili na klopeh pred muzejem. Družbo nam je delala tudi mačka, ki je uživala na soncu in našem čohljanju. Čakala nas je pot nazaj do hostla. Vmes smo se ustavili tudi pri spomeniku štirih mož, ki so prvi osvojili naš Triglav. Po večerji smo se začeli pripravljati na večerno druženje in talente. Eni so igrali biljard, drugi smo igrali kitaro in se pogovarjali, tretji pa so s profesorjema igrali namizni nogomet. Moram reči, da je bila tekma zelo napeta, saj sta profesor Banko in profesor Hren zelo tekmovalna, hkrati pa zelo uigran tim. Vzdušje je bilo sproščeno in prijetno. Nato smo imeli socialne igre, preko katerih smo se še bolje spoznali. Ugotovili smo, da imajo nekateri rojstni dan na isti dan, da imajo pri nekaterih doma kup domačih živali, spoznali, katere karakterne lastnosti opišejo posameznika … Potem pa so sledili talenti. Vsak, ki je želel, je lahko nastopil in predstavil svoj talent. Vsi nastopi so bili zanimivi in zabavni. Videli smo, da imamo dijaki veliko sposobnosti, ki pa jih včasih niti nimamo možnosti izraziti. Zadnja aktivnost dneva je bilo druženje ob ognju in peka hrenovk. Tudi takrat je bilo zelo prijetno, saj smo še dodatno ogreli naše glasilke s prepevanjem pesmi.

Naslednje jutro nas je po zajtrku čakala nova dogodivščina. Ladjica nas je pripeljala na drugo stran Bohinjskega jezera, od koder smo se peš odpravili so slapa Savice. Čeprav nas je na začetku še malo zeblo, smo se hitro ogreli. Ob slapu smo se spomnili na Prešerna in njegovo znamenito delo Krst pri Savici, dve dijakinji sta prebrali del pesnitve, nato pa je sledil pogovor. Dobra družba, lepo vreme, ogromno novih in zanimivih informacij ter delavnice, ki so jih za nas pripravili profesorji, so zagotovilo za to, da si bomo tabor zapomnili za vse življenje. Še dobro, da rek, da ima dež v Bohinju mlade, tokrat ni držal, saj je tudi vreme poskrbelo za to, da smo se imeli skorajda kičasto lepo.