Poklicna matura je državni izpit. Opravlja se v skladu z določili Zakona o maturi (Ur. list RS št. 15/03 in št. 115/06), Pravilnika o poklicni maturi (Ur. list RS št. 99/01) ter izpitnega reda, ki ga določi minister pristojen za šolstvo.
Poklicna matura kot zaključek izobraževanja je pogoj za pridobitev srednje strokovne izobrazbe in obenem kvalificirano zaposlitev.S poklicno maturo se je mogoče vpisati v študijske programe višjega in visokega strokovnega izobraževanja.
S poklicno maturo se je mogoče vpisati tudi v večino programov univerzitetnega študija, v kolikor kandidat opravi dodatno še izpit iz posameznega predmeta splošne mature. Kateri univerzitetni študijski programi omogočajo vpis s poklicno maturo ter izpit iz katerega predmeta splošne mature zahteva posamezni program je razvidno iz vsakoletnega razpisa za vpis, objavljenega na spletni strani visokošolske prijavno-informacijske službe posamezne univerze.
Dijaki opravljajo poklicno maturo pred šolsko izpitno komisijo, v kateri lahko poleg učiteljev sodelujejo tudi zunanji člani kot predstavniki delodajalcev.
Poklicna matura se opravlja v spomladanskem, jesenskem in zimskem izpitnem roku.
Predmeti poklicne mature
Poklicna matura se opravlja iz štirih predmetov:
- slovenščina (1. predmet v vseh naših izobraževalnih programih), dijaki opravljajo pisni in ustni izpit,
- temeljni strokovno-teoretični predmet (2. predmet, v programu farmacevtski tehnik je FARMACIJA, v programu kozmetičnem tehnik KOZMETIKA, v programu tehnik laboratorijske biomedicine LABORATORIJSKA BIOMEDICINA, v programu zobotehnik ZOBNA PROTETIKA), dijaki opravljajo pisni in ustni izpit,
- tuji jezik ali matematika (oboje 3. predmet v vseh naših izobraževalnih programih), dijaki opravljajo pisni in ustni izpit,
- izdelek in zagovor v programu farmacevtski tehnik, storitev in zagovor v programih kozmetični tehnik in tehnik laboratorijske biomedicine ter praktična protetika in zagovor v programu zobotehnik (vse 4. predmet), dijaki opravljajo praktični izpit in zagovor.
Določanje učnega uspeha
Število točk pri ustnem izpitu ter izdelku oziroma storitvi in zagovoru določi šolska izpitna komisija, pri pisnem izpitu pa ocenjevalec (pri jezikih sta dva ocenjevalca za drugo izpitno polo – upošteva se povprečno število točk).
Merila za pretvorbo točk v ocene za prvi in tretji predmet poklicne mature določi Državna izpitna komisija za poklicno maturo na predlog predmetnih izpitnih komisij.
Merila za pretvorbo točk v ocene za drugi in četrti predmet pokline mature določi šolska maturitetna komisija na predlog strokovnih aktivov šole.
Ocene za posamezne predmete in splošni učni uspeh kandidata določi šolska maturitetna komisija na podlagi meril za določitev ocene za posamezni predmet. Splošni učni uspeh pri poklicni maturi se izrazi kot seštevek ocen vseh predmetov.
Kandidat je opravil poklicno maturo, če je pri vseh maturitetnih predmetih dosegel pozitivno oceno.
Ne glede na prejšnji odstavek šolska maturitetna komisija za poklicno maturo kandidatu, ki je pri enem predmetu dosegel vsaj 80% točk, potrebnih za pozitivno oceno, določi oceno tega izpita zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3).
Izboljšanje ocen
Kandidat, ki je opravil maturo in želi izboljšati oceno, ima še dve leti po opravljeni maturi pravico do enkratnega ponovnega opravljanja izpitov iz posameznih maturitetnih predmetov (enega ali več, a vse naenkrat). Za splošni uspeh pri maturi se upošteva boljša ocena.
Popravljanje negativnih ocen poklicne mature
Kandidat, ki je ocenjen z najmanj dvema pozitivnima ocenama pri poklicni maturi, ima pravico do ponovnega opravljanja negativno ocenjenih predmetov poklicne mature še dve leti po opravljanju poklicne mature na isti šoli.
Koledar opravljanja poklicne mature
Koledar določi Državna izpitna komisija za poklicno maturo na podlagi Šolskega koledarja za tekoče šolsko leto, ki ga določi minister pristojen za šolstvo. S sklepom Državne komisije za poklicno maturo se lahko koledar med letom tudi spremeni. Veljaven koledar poklicne mature je objavljen na spletni strani Državnega izpitnega centra (RIC).
Še nekaj opozoril
Dijake in starše bi radi opozorili na izkušnje, ki smo jih dobili v preteklih letih:
- Obstaja zelo velika povezava med uspehom na poklicni maturi in številom ur izostankov od pouka.
- Dijak se mora čim prej odločiti, kateri predmet bo izbral za tretji predmet poklicne mature: matematiko ali tuj jezik, zato da se za izbrani predmet sistematično in več uči, pa tudi ponavlja snov iz prejšnjih let. To mora opraviti dijak sam, kajti ponavljanje snovi iz prejšnjih let v okviru rednih ur ni predvideno.
- Priprave na poklicno maturo morajo potekati skozi ves četrti letnik, izkoristiti je treba tudi jesenske, novoletne, zimske in prvomajske počitnice. Če se dijak začne pripravljati na poklicno maturo šele maja, je nemogoče ponoviti vso snov štirih let v tistih nekaj dneh, ki jih ima na razpolago od zaključka pouka do začetka poklicne mature.
Dijak 4. letnika, ki ima ob zaključku pouka eno ali več negativnih ocen, lahko v mesecu juniju opravlja največ dva popravna izpita. V tem primeru dijak ne more opravljati poklicne mature v spomladanskem roku.
Tajnica šolske maturitetne komisije bo v vseh oddelkih 4. letnika izvedla najmanj po tri razredne ure, na katerih bo dijake seznanila s koledarjem opravljanja poklicne mature, z zakonom o maturi, s pravilnikom o poklicni maturi in izpitnim redom pri poklicni maturi. Vsa pomembna obvestila, pravilnik, izpitni red in izvleček iz zakona pa so objavljeni tudi na oglasni deski v avli nasproti tajništva.