I. Način sodelovanja s starši

1. člen
Oblike sodelovanja s starši

Osebni stik:

  1. Na roditeljskih sestankih dva- do trikrat letno. Na predlog razrednika, oddelčnega učiteljskega zbora, ravnatelja, dijakov ali staršev se lahko skliče še izredne roditeljske sestanke.
  2. Na skupnih govorilnih urah štirikrat letno, na tedenskih govorilnih urah, na individualnih govorilnih urah pri vsakem učitelju enkrat tedensko.
  3. Individualni razgovori na predlog šole ali staršev osebno ali po telefonu.
  4. Elektronsko komuniciranje v spletni aplikaciji e-Asistent.

Starši lahko sodelujejo s šolo preko svojih predstavnikov v svetu staršev, v svetu šole, v komisiji za kakovost in v upravnem odboru šolskega sklada.
Šola za starše organizira izobraževanja o uspešnih pristopih do mladostnikov.

Šola svojo dejavnost in vse pomembnejše informacije v zvezi z izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela objavi v publikaciji Sporočila, na spletni strani šole in v spletni aplikaciji za vodenje vzgojno-izobraževalnega dela.

Ob začetku šolanja na SŠFKZ starši in dijaki podpišejo izjave, v katerih se zavežejo, da:

  1. bo dijak upošteval vsa navodila, ki jih bo dobil od učiteljev in drugih vodij posameznih dejavnosti, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu,
  2. so seznanjeni z značilnostmi izobraževalnega programa, s pravicami in dolžnostmi, prepovedmi,  šolskimi pravili ter z organizacijo dela,
  3. uporabljajo e-Asistent za uradno komunikacijo s šolo in šolski naslov @ssfkz.si

Starši in dijaki se opredelijo tudi glede obdelave osebnih podatkov dijaka.
Šola sodeluje in razkriva osebne podatke staršem polnoletnih dijakov, kot je določeno s 87.a členom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (U. l. RS št. 79/2006, 68/2017, 46/2019).

II. Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti

2. člen

Odsotnost dijaka so starši (vzgojitelji) dolžni sporočiti v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti na službeni e-naslov razrednika ali na Komunikacijo v e-Asistentu.

3. člen

Če razrednik v treh delovnih dneh, ko dijaka ni k pouku, ni dobil obvestila o izostanku, vzpostavi stik s starši.

4. člen
Izostanki zaradi bolezni in drugih nepredvidenih razlogov

Starši (vzgojitelji) morajo čimprej, najkasneje pa v treh delovnih dneh po prihodu dijaka v šolo, razrednika pisno obvestiti o izostanku in navesti vzrok izostanka. Razrednik odloči o upravičenosti izostanka dijaka na podlagi ustreznega opravičila v treh dneh po prejemu opravičila in ugotovitev zapiše v elektronski dnevnik (opravičeno, neopravičeno).

5. člen

Če dijak pogosto izostaja od pouka in izostanke opravičujejo vzgojitelji, razrednik z izostanki seznani tudi starše.

6. člen
Vnaprej napovedana in dovoljena odsotnost

Napovedana odsotnost

Odsotnost zaradi udeležbe na tekmovanjih ali pripravah na tekmovanja lahko ob soglasju staršev pisno napovejo športne, kulturne, druge organizacije ali šole najmanj tri dni pred nameravano odsotnostjo.

Dovoljena odsotnost

Za odsotnost zaradi osebnih razlogov lahko zaprosijo starši najmanj sedem dni pred načrtovano odsotnostjo. O dovoljeni odsotnosti do tri dni odloča razrednik, nad tri dni pa ravnatelj.
V primeru, da ima dijak v času dovoljene odsotnosti napovedano pisno ocenjevanje znanja, se je dolžan sam z učiteljem dogovoriti, kako in kdaj bo nadomestil zamujeno ocenjevanje znanja ter o tem obvestiti razrednika. Dijak zaradi izostanka iz osebnih razlogov praviloma nima dodatnih ugodnosti, ko se vrne k pouku.

7. člen

Odsotnost od posamezne ure pouka dovoli učitelj, ki uro vodi. Odsotnost od pouka lahko izjemoma odobrita tudi razrednik ali svetovalna služba. Predčasni odhod iz šole mora oseba, na katero se je dijak obrnil, zapisati v e-Asistenta.

Če dijak zaprosi za odhod od pouka zaradi slabega počutja, morajo dijaka v šoli prevzeti starši oz. podati ustno ali pisno soglasje, da lahko dijak sam odide domov. Izostanek morajo starši pisno opravičiti najkasneje v treh delovnih dneh po nastalem izostanku oziroma po vrnitvi dijaka v šolo.

8. člen

Zdravniške preglede dijaki praviloma opravijo zunaj pouka (tudi obisk pri šolskem zdravniku, zobozdravniku). Za specialistične zdravniške preglede morajo dijaki ali starši razrednika obvestiti vnaprej. Če tega ne storijo, se razrednik lahko odloči, da izostanka ne opraviči.

9. člen
Dijak lahko pride v šolo samo k ocenjevanju znanja le v izjemnih primerih:

  1. če se tako dogovorijo učitelj predmeta, razrednik, dijak in starši (vsaj en dan pred predvidenim ocenjevanjem),
  2. če je ta prilagoditev zapisana v dijakovem izobraževalnem načrtu.

Če učitelj naknadno ugotovi, da je dijak prišel k posamezni uri samo z namenom pridobitve ocene, pa to ni bilo vnaprej dogovorjeno, oceno razveljavi.

10. člen

Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti dijakov od pouka se smiselno uporabljajo tudi za opravičevanje odsotnosti od interesnih dejavnosti.
Na dan, ko potekajo ekskurzije, lahko dijak s pisnim soglasjem staršev vstopi ali izstopi iz avtobusa na točki, ki ni bila predvidena kot vstopna ob začetku ekskurzije ali izstopna ob koncu ekskurzije. Pisno soglasje mora biti posredovano spremljevalcem na ekskurziji najkasneje pred začetkom ekskurzije.

11. člen

Če dijak pogosto izostaja od pouka, šola lahko zahteva pisno mnenje osebnega zdravnika, da je zdravstveno stanje dijaka takšno, da so pogosti izostanki utemeljeni.

12. člen

Posamezne dneve odsotnosti na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu (PUD) morajo dijaki nadomestiti v času izven pouka, najkasneje do 31. avgusta, sicer niso izpolnili obveznosti po programu. Če se z delodajalcem ni možno dogovoriti za nadomeščanje, šola lahko nadomeščanje PUD-a organizira tudi v lastnih prostorih.

13. člen

Dijaku lahko razrednik na podlagi pisne vloge staršev zaradi neugodnih prometnih zvez ali zaradi vzporednega izobraževanja na dveh šolah dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. Zamuda ali predčasen odhod zaradi neugodnih prometnih zvez je lahko največ 15 minut. Dijaku se ugodnost lahko ukine, če je pri predmetu, pri katerem zamuja, neuspešen ali če izrablja ugodnost. Razrednik v izjemnih primerih lahko dovoli tudi daljšo zamudo, dokler dijak pri predmetu, kjer zamuja, uspešno napreduje.

III. Oprostitev sodelovanja pri pouku športne vzgoje iz zdravstvenih razlogov

14. člen

O oprostitvi sodelovanja pri pouku športne vzgoje odloči ravnatelj ali druga pooblaščena oseba po predloženi pisni vlogi staršev z dokazili in navodili zdravnika.
Dijaka, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku športne vzgoje, šola v tem času vključi v druge dejavnosti, kot so:

  • izdelovanje referatov o zdravem načinu življenja, o temah s področja športa (dijak referat predstavi pri uri športne vzgoje),
  • izdelovanje plakatov s področja zdravega načina življenja, športa (predstavitev plakatov je na panojih v šoli), priprava plakatov za obeležitev spominskih dni,
  • pomoč učitelju pri izvedbi ure športne vzgoje (vodenje zapisnika, pomoč pri meritvah, pri sojenju športnih iger),
  • pomoč knjižničarki pri urejanju in razvrščanju gradiva,
  • opravljanje dežurstva v šoli ali v telovadnici,
  • vključitev v prostovoljstvo,
  • dodatna strokovna pomoč za dijake, ki imajo odločbo za učno pomoč,
  • druge dejavnosti na predlog učiteljev športne vzgoje, razrednika, drugih učiteljev in dijaka.

15. člen

V izjemnih primerih je dijak lahko v celoti oproščen vseh dejavnosti. O tem odločijo razrednik, šolska svetovalna delavka in učitelj športne vzgoje, ki dijaka poučuje. Pred odločitvijo mora šola pridobiti pisno izjavo staršev (obrazec).

16. člen

Evidenco dijakov, oproščenih sodelovanja pri športni vzgoji, vodi vodstvo šole, ki v elektronski dnevnik vpiše ustrezne podatke.

IV. Začasna prepoved prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih

17. člen

Ne glede na dijakovo pravico do prisotnosti pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela, se lahko dijaku, ki bi s svojim ravnanjem ogrožal oziroma bi lahko ogrozil svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih, prepove prisotnost pri pouku.
Dijak ogroža oziroma bi lahko ogrozil varnost in zdravje sebe in drugih:

  1. če je pod vplivom alkohola ali drugih psihogenih sredstev,
  2. če poseduje nevarne predmete,
  3. če ne upošteva predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
  4. če onemogoča normalen potek pouka, ko s svojim vedenjem tako moti učitelja in dijake, da učitelj ne more več kakovostno voditi učne ure, dijaki pa ne morejo normalno spremljati učnega procesa (dijak je pred odstranitvijo od pouka jasno opozorjen, kakšne bodo posledice, če z motenjem pouka ne bo prenehal).

Učitelj v vseh primerih iz 19. člena prekine s poukom in poskrbi, da dijak zapusti razred.
Po svoji presoji:

  1. lahko dijaka sam pospremi do odgovorne osebe v šoli (ravnatelj, pomočnik ravnatelja, svetovalni delavec),
  2. pošlje reditelja po odgovorno osebo, ki bo prevzela dijaka.

Če je bil dijak iz utemeljenih razlogov odstranjen od pouka, so ure, ki jih ima ta dan na urniku in ga ni bilo v razredu, neopravičene.

18. člen

Odgovorna oseba, ki je prevzela dijaka, opravi z dijakom razgovor in glede na stanje dijaka odloči o nadaljnjih korakih. Odgovorna oseba pridobi pisno poročilo učitelja ali drugega zaposlenega, ki je bil priča dogodku. O prepovedi prisotnosti pri pouku odgovorna oseba dijaku izda sklep najpozneje do konca pouka tistega dne. Prepoved prisotnosti pri pouku je lahko izrečena samo za posamezno uro, oziroma do zaključka pouka tistega dne. V primeru hujših in trajnejših posledic kršitve pa prepoved velja največ do zaključka postopka vzgojnega ukrepanja.

19. člen

Prepoved prisotnosti se smiselno uporablja tudi pri izvajanju interesnih dejavnosti.

20. člen

V primerih prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma interesni dejavnosti je dijak dolžan nadoknaditi zamujeno snov.

21. člen

Če dijak pri pouku nima učnih pripomočkov, brez katerih ne more aktivno sodelovati pri pouku, pomeni to kršitev šolskega reda. Učitelj kršitev lahko vpiše v elektronski dnevnik.

22. člen

Brez zaščitne obleke (halje) in predpisanih delovnih pripomočkov dijak ne more opravljati vaj oziroma praktičnega pouka. Dijak ne sme zapustiti laboratorija, ure pa se štejejo kot nerealizirane in vaja neopravljena.

V. Pouk na daljavo

23. člen

Orodja in način uporabe orodij (aplikacij), ki jih šola uporablja za poučevanje na daljavo, pravila lepega vedenja oz. bontona pri učenju na daljavo, način zagotavljanja varnosti osebnih podatkov udeležencev poučevanja na daljavo in navodila za varno uporabo orodij za poučevanje na daljavo določi šola s Šolskimi pravili za uporabo orodij za poučevanje na daljavo.

VI. Kršitve in vzgojni ukrepi

24. člen

Za neizpolnjevanje šolskih obveznosti oziroma kršitev, določenih v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanja, Pravilniku o šolskem redu v srednjih šolah in Šolskih pravilih, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi (opomin, ukor in izključitev iz šole) ali alternativni ukrepi. Pri določanju vzgojnega ali alternativnega ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za izrek ukrepa in možne posledice ukrepanja. V primeru izključitve iz šole, se ta lahko izreče pogojno, tako da se izključitev ne izvrši, če dijak v pogojnem obdobju, ki lahko traja največ eno leto, ne stori kršitve iz 1. odstavka 56.a člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.

25. člen
Izrekanje vzgojnih ukrepov za neopravičeno izostajanje od pouka

Za neopravičeno izostajanje od pouka se dijaku izreče:

  1. opomin – do 5 neopravičenih ur,
  2. ukor za 10 neopravičenih ur in za vsakih nadaljnjih 10 neopravičenih ur.

Za 35 neopravičenih ur se dijaka lahko izključi iz šole.
Postopek izrekanja vzgojnih ukrepov določa Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah.

26. člen
Izrekanje alternativnih ukrepov

Šola lahko dijaku namesto vzgojnega ukrepa za storjeno kršitev izreče alternativni ukrep v vseh tistih primerih, ko obstaja velika verjetnost, da bo ta dosegel svoj namen. Vrsto alternativnih ukrepov lahko predlagajo: razrednik, učitelj, učiteljski zbor, oddelčna skupnost, dijak in starši.
Postopek izrekanja alternativnega ukrepa določa Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah.

27. člen
Vrste alternativnih ukrepov

Za kršitve pristojni organ določa alternativne ukrepe, kot so na primer:

  1. opravičilo prizadetemu ali skupini prizadetih oseb na ravni storjenega prekrška (ustno, pisno, javno opravičilo),
  2. eden ali več svetovalnih pogovorov,
  3. pomoč delavcem šole pri vsakodnevnih opravilih v korist šole,
  4. pomoč pri dežurstvu izven pouka,
  5. pospravljanje učilnice po pouku,
  6. sodelovanje pri družbeno koristnih akcijah v organizaciji šole in drugih ustanov,
  7. poravnava škode po načelih restitucije (z delom ali na drug način),
  8. pisanje eseja, pesmi, članka, prispevka, priprava referata s spremljajočim razmišljanjem o svojem dejanju in posledicah,
  9. branje knjige z vzgojno vsebino in poročanje oddelčni skupnosti,
  10. vključitev v pomoč instituciji, ki izvaja družbeno koristno delo (sodelovanje z ustrezno institucijo koordinira svetovalna delavka),
  11. vključitev v program institucije, ki izvaja preventivne in kurativne programe (sodelovanje z ustrezno institucijo koordinira svetovalni delavec po predhodnem soglasju staršev).

28. člen
Postopek po prenehanju shranjevanja podatkov

Šola je dolžna zbrisati oziroma uničiti osebne podatke oziroma dokumente z osebnimi podatki, ki jim je potekel predpisani rok hranjenja, tako da ni več mogoče ugotoviti njihove vsebine oziroma jih ponovno uporabljati v skladu s predpisi o varovanju osebnih podatkov.

Fizično uničenje se izvede komisijsko, o čemer se sestavi zapisnik o načinu uničenja, času in kraju ter predmetu uničenja ter navzočih članih komisije, ki je to izvedla.
Šola na enak način, kot je naveden v prejšnjih odstavkih tega člena, uniči tudi neveljavno, neuporabno oziroma poškodovano dokumentacijo.

VII. Zdravje in varnost dijakov

29. člen
Preventivni zdravstveni pregledi in cepljenja

Dijaki 1. in 3. letnika so dolžni opraviti preventivne zdravstvene preglede. Za organizacijo njihove izvedbe so odgovorni šolski koordinator in razredniki 1. ter 3. letnika v sodelovanju z Zdravstvenim domom Center – Šolskim dispanzerjem. Dijaki v času preventivnih pregledov opravijo vsa predvidena obvezna cepljenja in morebitna manjkajoča cepljenja iz preteklih obdobij.

30. člen
Preverjanje cepilnega statusa dijakov

Šola lahko preverja cepilni status dijakov, ki odhajajo na praktično usposabljanje k delodajalcem v ustanove, ki pogojujejo sprejem dijakov na praktično usposabljanje z opravljenimi cepljenji. Če dijak nima opravljenih obveznih cepljenj in dijak oziroma starši nasprotujejo naknadnemu cepljenju, so dolžni sami poiskati delodajalca, ki bo sprejel dijaka na praktično usposabljanje brez opravljenih cepljenj.

31. člen
Preventivna dejavnost šole

Vsi izvajalci pouka in vseh drugih dejavnosti v okviru vzgojno-izobraževalnega dela na šoli so dolžni v svoje programe dela smiselno vključiti in izvajati vsebine:

  1. o varstvu okolja,
  2. o zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,
  3. o varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji (npr. nezgode, kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, druge vrste zasvojenosti),
  4. o različnih vrstah nasilja,
  5. o tveganem spolnem vedenju,
  6. o varnosti pri delu z IT-tehnologijo, varni rabi interneta in naprav.

32. člen
Zdravje in varnost dijakov

Šola skrbi za zagotavljanje varnosti in zdravja dijakov in delavcev z upoštevanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
Pri pouku in drugih dejavnostih, pri katerih obstajajo večja tveganja za varnost in zdravje, morajo učitelji in drugi izvajalci dijake dodatno in podrobno seznaniti s Pravili varnosti in ukrepi, ki so sestavni del Izjave varnosti SŠFKZ. V začetku šolskega leta oziroma pred začetkom dejavnosti so z njimi dolžni seznaniti dijake:

  1. pri pouku fizike, kemije, biologije, vajah oziroma praktičnem pouku iz strokovnoteoretičnih modulov v programih farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik, tehnik laboratorijske biomedicine in zobotehnik oz. tehnik zobne protetike,
  2. pred praktičnim usposabljanjem pri delodajalcu in praktičnim poukom zunaj šole,
  3. pri pouku športne vzgoje,
  4. pred izvedbo ekskurzij, ogledov, športnih dni, taborov, prireditev.

Dolžina nohtov mora biti prilagojena šolskemu delu pri teoretičnem in praktičnem pouku ter pri športni vzgoji.

Dijaki morajo v času pouka ali druge šolske dejavnosti upoštevati vse varnostne ukrepe ter vsa navodila učiteljev ali drugih delavcev šole. Tudi v času odmorov se morajo obnašati tako, da ne ogrožajo svoje varnosti in zdravja ter varnosti in zdravja drugih. O morebitnih nevarnostih so dolžni obvestiti nadzornega učitelja ali drugo odgovorno osebo.
Za nesreče, ki bi se zgodile zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov in navodil, odgovarja dijak sam.

Neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma navodil vodij ali učiteljev spremljevalcev se šteje kot kršitev šolskega reda.

Druga šolska pravila veljajo od 1. 10. 2024 dalje.

Povezane vsebine