I. Splošne določbe

1. člen

S temi pravili se podrobneje ureja ocenjevanje znanja rednih in izrednih dijakov (v nadaljevanju udeleženci izrednega izobraževanja) v Srednji šoli za farmacijo kozmetiko in zdravstvo na tistih področjih, ki jih Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/18) ne določa podrobno in njihovo določitev prepušča šolskim pravilom.

2. člen
(vsebina šolskih pravil ocenjevanja znanja)

Šolska pravila ocenjevanja znanja določajo:

  1. izdelavo načrta ocenjevanja znanja,
  2. merila in načine ocenjevanja znanja pri posamezni programski enoti,
  3. načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnimi načrti oziroma katalogi znanja,
  4. pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
  5. roke za vračanje izdelkov,
  6. kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe,
  7. postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja,
  8. izpitni red,
  9. pripravo in hrambo izpitnega gradiva,
  10. kriterije za dvig splošnega uspeha.

II. Načrt ocenjevanja znanja

3. člen
(vsebina načrta ocenjevanja znanja)

3. člen
(vsebina načrta ocenjevanja znanja)

Načrt ocenjevanja znanja vsebuje:

  1. minimalni standard znanja pri predmetu oziroma strokovnem modulu (je sestavni del letne priprave na pouk za posamezno programsko enoto),
  2. merila in načine ocenjevanja znanja med šolskim letom in pri izpitih (pripravi strokovni aktiv),
  3. roke za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma strokovnem modulu (roki se za redne dijake vpišejo v elektronski dnevnik),
  4. izpitne roke za udeležence izrednega izobraževanja (objavijo se na spletni strani šole).

Z načrtom ocenjevanja znanja dijake in udeležence izrednega izobraževanja seznani učitelj predmeta oziroma strokovnega modula.

4. člen
(vsebina meril in načinov ocenjevanja znanja)

Merila in načini ocenjevanja znanja pri posamezni  programski enoti obsegajo:

  1. oblike ocenjevanja znanja (individualno ali skupinsko),
  2. načine in postopke ocenjevanja znanja (ustno, pisno …),
  3. potrebno število ocen v posameznem ocenjevalnem obdobju,
  4. kriterije in merila ocenjevanja znanja (opisniki, merila za pretvorbo točk v ocene, obvezni delež opravljenih vaj oziroma praktičnega pouka),
  5. posebnosti pri zaključevanju ocen ob koncu šolskega leta,
  6. popravljanje negativnih ocen po 1. ocenjevalnem obdobju,
  7. izpite (načine in postopke ter kriterije ocenjevanja).

Za izredno izobraževanje se upošteva le d) alinea.

5. člen
(postopek priprave meril in načinov ocenjevanja in obveščanje)

Merila in načini ocenjevanja znanja (MNOZ) za posamezno programsko enoto morajo biti izdelana najkasneje do 1. septembra tekočega šolskega leta, za izredno izobraževanje pa do 1. oktobra. Pripravijo jih strokovni aktivi. MNOZ zbere pomočnik ravnatelja, za izredno izobraževanje pa organizator izobraževanja odraslih. Merila in načini ocenjevanja znanja so na vpogled v času uradnih ur, za dijake in starše v pisarni pomočnika ravnatelja, za udeležence izrednega izobraževanja pa v pisarni organizatorja izobraževanja odraslih. Z merili in načini ocenjevanja znanja učitelj seznani dijake ob začetku pouka posamezne programske enote. Udeležence izrednega izobraževanja seznani z merili in načini ocenjevanja znanja učitelj na konzultacijah (udeleženci, ki se učijo sami) oziroma ob začetku pouka posamezne programske enote (organizirana oblika izrednega izobraževanja).

III. Načini in roki izpolnjevanja obveznosti

6. člen
(načini izpolnjevanja obveznosti)

Z načini izpolnjevanja obveznosti pri posamezni programski enoti seznani dijake na začetku pouka programske enote učitelj. Načini izpolnjevanja obveznosti so določeni v merilih in načinih ocenjevanja posamezne programske enote.
Izpolnjevanje obveznosti pri interesnih dejavnostih se ugotavljajo le na koncu šolskega leta.

7. člen – črtan

8. člen
(izpolnjevanje neizpolnjenih obveznosti)

Dijaku, ki je bil v ocenjevalnem obdobju negativno ocenjen, in dijaku, ki ni bil ocenjen, učitelj določi način in najmanj en datum ocenjevanja znanja, s katerim ga seznani najmanj pet dni pred začetkom ocenjevanja.

Učitelji v MNOZ posamezne programske enote določijo pogoje, načine in oblike opravljanja neopravljenih obveznosti.
Dijak lahko dobi dodatno možnost opravljanja neopravljenih obveznosti le, če izpolnjuje svoje šolske obveznosti – ima urejene zapiske in narejene vse domače naloge ter aktivno sodeluje pri pouku.

Če je dijak ob koncu pouka negativno ocenjen pri eni ali več programskih enotah, opravlja popravne izpite. Dijak lahko opravlja največ tri popravne izpite. Če je dijak pri posamezni programski enoti neocenjen, opravlja dopolnilni izpit. Popravni in dopolnilni izpiti se opravljajo pod pogoji, ki so določeni v merilih in načinih ocenjevanja znanja posamezne programske enote. Če dijak ni opravil predpisanega števila vaj oziroma praktičnega pouka, je pri programski enoti neocenjen in opravlja iz programske enote dopolnilni izpit.

9. člen
(izpolnjevanje neizpolnjenih obveznosti za udeležence izrednega izobraževanja)

Udeleženec izrednega izobraževanja opravlja manjkajoče obveznosti po programu, v katerega je vpisan, z izpiti. Roke za prijave na izpite, za opravljanje izpitov in za obveščanje izrednih dijakov določi organizatorica v začetku šolskega leta in z njimi seznani udeležence.

IV. Pogoji za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov

10. člen
(pravila ponavljanja)

Če je več kot 40 % pisnih izdelkov ocenjenih z oceno nezadostno (1), se ocenjevanje enkrat ponovi.
V redovalnico se vpišeta oceni iz prvega in drugega ocenjevanja. Če dijak piše izdelek le enkrat, se vpiše pridobljena ocena. Dijak, ki je pisal že prvič pozitivno, se lahko odloči, da ob ponovitvi ne bo pisal. Svojo odločitev s podpisom potrdi učitelju programske enote na predhodni učni uri. Dijak svoje odločitve ne more spremeniti, ko je učitelj že razdelil izdelke za pisno ocenjevanje znanja.

Pri izračunu odstotka neuspešnih se ne upoštevajo dijaki, ki so dobili nezadostno oceno zaradi uporabe nedovoljenih načinov oziroma pripomočkov.
Pravilo ponavljanja se uporablja le takrat, ko se ocenjuje razred (skupina) v celoti.

Pri ponavljanju pisnega ocenjevanja znanja ni potrebno upoštevati določb 2. in 3. alineje 14. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan, pisanje pisnih izdelkov za oceno štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco ni dovoljeno).
Enako velja, če dijak piše izdelek na lastno željo. V tem primeru soglasje, da piše na lastno željo, zapiše na izdelek.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeležence izrednega izobraževanja.

V. Roki za vračanje izdelkov

11. člen
(vpogled in izročanje izdelkov dijakom)

Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov mora učitelj najkasneje v 7 delovnih dneh po ocenjevanju dijake seznaniti z oceno izdelka.
Ob seznanitvi z ocenami učitelj dijakom razdeli izdelke na vpogled, predstavi točkovanje, tako da vsak dijak ve, zakaj je bil njegov izdelek tako ocenjen. V izdelku morajo biti ustrezno označene napake, da dijak lahko spozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.

Do izročitve pisnih izdelkov lahko dijak, starši ali drugi zakoniti zastopniki pisno zaprosijo za vpogled v izdelek ali za fotokopijo izdelka.
V petih dneh oziroma najkasneje v 30 dneh po seznanitvi dijakov z oceno izdelka učitelj izroči izdelke dijakom. Če je dijak ob vrnitvi izdelka odsoten, ga je dolžan sam prevzeti pri učitelju. Na koncu šolskega leta učitelj uniči vse  izdelke, če jih dijak ni prevzel.

12. člen
(vpogled in izročanje izdelkov udeležencem izrednega izobraževanja)

Udeleženci izrednega izobraževanja morajo biti seznanjeni z oceno najkasneje v sedmih delovnih dneh. Udeležence seznani z oceno učitelj predmeta oziroma modula ali organizatorica izobraževanja odraslih. Udeleženci dobijo informacijo o uspešnosti v času uradnih ur pri organizatorju izobraževanja odraslih.
Udeleženci izrednega izobraževanja lahko osebno prevzamejo pisne in druge izdelke pri organizatorju izobraževanja odraslih v času uradnih ur v 30 dneh po seznanitvi z oceno. V njih morajo biti ustrezno označene napake tako, da lahko spoznajo pomanjkljivosti v svojem znanju. Udeleženec izrednega izobraževanja ima pravico do obrazložitve ocene. Po preteku roka za prevzem izdelkov, se izdelki uničijo.

VI. Kršitve pravil pri ocenjevanju in ukrepi

13. člen

Kršitve pravil ocenjevanja znanja so: vpisovanje neprimernih znakov ali neprimerne vsebine v pisni izdelek, posedovanje pomožnega listka oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov, oziranje, pogovarjanje oziroma sporazumevanje, prepisovanje ali dopustitev prepisovanja, uporaba pomožnega listka, elektronskih pripomočkov oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov, motenje poteka, predložitev dela drugega kandidata, zamenjava identitete, menjava skupine.
Ukrepi:

  • Pri poskusu kršitve učitelj dijaka opomni.
  • Če dijak po opominu nadaljuje s kršitvami, učitelj dijaka oceni z nezadostno oceno;
  • Če je dijak že uporabljal nedovoljene pripomočke in metode, potem je takoj ocenjen z nezadostno oceno.
  • Če ima dijak med pisnim ocenjevanjem ali ocenjevanjem izdelka oziroma storitve pri sebi naprave za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem ali druge elektronske naprave, se ocenjevanje znanja brez ugotavljanja, ali je prišlo do zlorabe ali ne, za dijaka takoj prekine. Izdelek oziroma storitev se oceni z nezadostno oceno.
  • Učitelj pri pisnem ocenjevanju lahko prepove nošenje ur, zapestnic in drugih sumljivih predmetov.
  • Če obstaja med ustnim ocenjevanjem sum uporabe nedovoljenih elektronskih pripomočkov, učitelj ocenjevanje za dijaka lahko prekine in obvesti o sumu ravnatelja (v njegovi odsotnosti pomočnika ravnatelja). Ustno ocenjevanje se ponovi še isti dan ob prisotnosti še ene osebe.
  • Če se je dijak potem, ko ga je učitelj ocenil zaradi kršitve pravil ocenjevanja z nezadostno oceno, neprimerno vedel in motil tudi delo drugih dijakov, lahko učitelj zahteva tudi vzgojni ukrep.
  • Dijaku, ki krši pravila ocenjevanja v korist drugega dijaka, se lahko izreče vzgojni ukrep.

Učitelj evidentira kršitev na izdelku oziroma v ustrezni šolski dokumentaciji.
Ukrepi veljajo za vse oblike ocenjevanja znanja.
Ukrepi 1., 2. in 3. alineje veljajo tudi za udeležence izrednega izobraževanja.

VII. Postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja

14. člen
(odpravljanje napak)

Dijak opozori učitelja še isto učno uro, ko je dobil izdelek v vpogled, na morebitne napake pri ocenjevanju, izjemoma pa najkasneje v 3 delovnih dneh od vpogleda.
Učitelj lahko sam, na predlog razrednika, ravnateljice, dijaka ali staršev zaradi računske ali druge očitne napake, povezane z ocenjevanjem, odpravi napako in o tem obvesti dijaka.
Če učitelj ne odpravi napake v skladu s prejšnjo alinejo, lahko dijak ali njegovi starši v 3 delovnih dneh oddajo pisno zahtevo po odpravi napake z obrazložitvijo. Ravnatelj lahko odloči o zahtevi sam ali preda reševanje zahteve strokovnemu aktivu. Dijaka in starše o odločitvi pisno obvesti ravnatelj.
Določba se smiselno uporablja tudi za udeležence izrednega izobraževanja.

VIII. Izpitni red

15. člen
(prijava in odjava)

Dijak opravlja izpite v šoli, v kateri je vpisan. Dijak odda pisno prijavo najkasneje 5 delovnih dni pred datumom začetka opravljanja izpitov. Dijak se lahko pisno odjavi od izpita najkasneje 3 delovne dni pred datumom začetka opravljanja izpitov.

Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge mora šoli sporočiti najkasneje v 1 delovnem dnevu po izpitu in priložiti ustrezna dokazila. O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj najkasneje v 3 delovnih dneh po prejemu vloge.

Če se dijak ne odjavi pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov ne udeleži izpita oziroma dela izpita ali ga prekine, ni ocenjen in se šteje, da je izrabil izpitni rok.
Dijak, ki se iz neopravičenih razlogov ni udeležil izpita, ne more zaprositi za izredni izpitni rok.

16. člen
(prijava in odjava udeležencev izrednega izobraževanja)

Pri organiziranem izrednem izobraževanju za 1. redni rok udeleženci ne oddajajo prijavnic, na izpit so razporejeni vsi. Za vse ostale roke ter za udeležence, ki se učijo sami, oddajo prijavo na izpit v skladu z razpisanimi izpitnimi roki do 5. v mesecu, v katerem opravljajo izpit, za izpite v avgustu pa do vključno 10. julija.
Rok za odjavo od izpita je 3 delovne dni pred izpitom. Udeleženec plača stroške odjave v skladu s cenikom šole.

17. člen
(pogoji opravljanja izpitov)

Redni izpitni roki so določeni s šolskim koledarjem. Ravnatelj lahko določi tudi izredni izpitni rok.
Izpit je lahko sestavljen iz več delov, ki se opravljajo na različne načine. Izpit se opravlja v skladu z merili in načini ocenjevanja znanja za posamezno programsko enoto. Učitelji predmeta ali modula dijake, ki pri programski enoti niso bili ocenjeni, niso bili uspešni oziroma želijo izboljšati oceno, seznanijo s pogoji opravljanja dopolnilnega, popravnega oziroma predmetnega izpita.
V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ dva izpita, v jesenskem roku pa največ tri izpite. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov dovoli v posameznem izpitnem roku opravljanje več izpitov, kot je predvideno. Če ima dijak dopolnilne in popravne izpite, opravlja dopolnilne izpite pred popravnimi. Dijak lahko opravlja največ 3 popravne izpite.
Na isti dan lahko dijak opravlja največ en izpit.
Dijak ne more na ustni del izpita, če je izpit sestavljen iz pisnega in ustnega dela in se ni udeležil pisnega dela.

18. člen
(pogoji opravljanja izpita za izredno izobraževanje)

Udeleženci izrednega izobraževanja opravljajo predmetne, delne in končne izpite. Izpit je lahko sestavljen iz več delov, ki se opravljajo na različne načine. Izpit se opravlja v skladu z merili in načini ocenjevanja znanja pri posamezni programski enoti.

Udeleženec izrednega izobraževanja lahko opravlja v enem izpitnem roku en izpit, samo v izjemnih primerih dva. Izpitne roke za organizirano izredno izobraževanje določi organizator izobraževanja odraslih hkrati z urnikom izvajanja pouka. Izpitni roki so za udeležence, ki se učijo sami in neuspešne udeležence organizirane oblike izrednega izobraževanja na 1. izpitnem roku določeni v načrtu ocenjevanja znanja za vsako šolsko leto.

19. člen
(potek pisnega izpita)

Pisni izpit traja najmanj 45 minut in največ 90 minut. Po posameznih programskih enotah so trajanje in kriteriji, ki veljajo pri pisnem izpitu, določeni v merilih in načinih ocenjevanja znanja za posamezno programsko enoto.

Pisni izpit nadzorujeta dva nadzorna učitelja, ki najmanj 15 minut pred začetkom izpita prevzameta izpitno gradivo pri odgovorni osebi za izvedbo izpitov. Po končanem izpitu nadzorna učitelja vrneta izpitno gradivo odgovorni osebi za izvedbo izpitov oziroma po dogovoru lahko tudi ocenjevalcu.

Ocenjevalec je učitelj, ki je dijaka poučeval, ravnatelj lahko v izjemnih primerih določi drugega ocenjevalca.

Za pripravo izpitnih prostorov poskrbi za to odgovorna oseba. Prostor mora biti pripravljen tako, da je dijakom zagotovljeno nemoteno opravljanje izpita.
Dijaki imajo med izpitom pri sebi le dovoljene pripomočke. Ostale predmete odložijo na za to pripravljeno mesto.
Nadzorni učitelj lahko preveri identiteto dijaka, ki jo izkaže z osebnim dokumentom.
Določba se smiselno uporablja tudi za udeležence izrednega izobraževanja.

20. člen
(potek ustnega izpita, izvajalci)

Ustni del izpita (ali zagovor izdelka, storitve, vaj) traja največ 20 minut. Trajanje izpitov – izdelava izdelka, storitve oziroma opravljanje vaje oziroma praktičnega pouka so opredeljeni v Merilih in načinih ocenjevanja znanja pri posamezni programski enoti. Izpit traja največ 6 ur. V ta čas ni všteta priprava izdelka.

Dijak ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit.

Ustni izpit se opravlja pred izpitno komisijo, ki jo imenuje ravnatelj izmed učiteljev šole v skladu s 3. odstavkom 21. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.
Izpraševalec je učitelj, ki je dijaka poučeval, ravnatelj lahko v izjemnih primerih določi drugega izpraševalca.

Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini, ki opravljajo izpit. Vsak dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave. Izpitni listek, na katerega je dijak odgovarjal, se vrne nazaj v komplet izpitnih listkov. Izpitna komisija mora ves čas izpitov delati v polni sestavi.

Po končanem izpitu dijak zapusti izpitni prostor, izpitna komisija pa na predlog izpraševalca določi oceno. Takoj nato izpraševalec seznani dijaka z oceno.
Izpit kot izdelek, storitev ali laboratorijske vaje poteka pred izpitno komisijo, če se ocenjujejo tudi potek in vmesni rezultati. Če se ocenjuje le končni izdelek, pa izpit spremlja mentor, pred komisijo dijak opravlja le zagovor izdelka, storitve ali vaj. Mentor za izpitno komisijo pripravi strokovno mnenje. Na zagovoru izdelka, storitve, laboratorijskih vaj dijaka izprašuje in oceni ocenjevalec. Ocenjevalec (izpraševalec) je učitelj, ki je dijaka poučeval, ravnatelj v izjemnih primerih lahko določi drugega. Trajanje in kriteriji, ki veljajo pri ocenjevanju izdelka, storitve ali laboratorijskih vaj, so določeni v pravilih ocenjevanja znanja posamezne programske enote.

Če dijak opravlja izpit po delih, predsednik ali izpraševalec šolske izpitne komisije obvesti dijaka o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.
V izpitni prostor je prepovedano prinašanje elektronskih pripomočkov, razen dovoljenih pripomočkov za opravljanje izpita (npr. kalkulator).
Določba se smiselno uporablja tudi za udeležence izrednega izobraževanja. Izpite za udeležence izrednega izobraževanja izvaja le izpraševalec, pred komisijo se izvaja tretje in nadaljnje opravljanja izpita.

21. člen
(druga izpitna pravila)

Redni izpitni roki so določeni s šolskim koledarjem. Dijaki so z njimi seznanjeni na začetku šolskega leta.
Prostorski in časovni razpored pisnih izpitov, razvrstitev dijakov in nadzornih učiteljev ter razpored in izpitne komisije za ustne izpite za vsak izpitni rok pripravi odgovorna oseba za izvedbo izpitov.
Razpored izpitov se objavi v zbornici najkasneje 3 delovne dni pred datumom začetka opravljanja izpitov.
V avli pred tajništvom in na spletni strani šole se objavi razpored izpitov tako, da je zagotovljeno varovanje osebnih podatkov dijakov.
Udeleženci izrednega izobraževanja opravljajo izpite v skladu z merili in načini ocenjevanja znanja. Prostorski in časovni razpored izpitov za udeležence, ki se sami izobražujejo, se objavi na spletni strani šole tako, da je zagotovljeno varovanje osebnih podatkov, lahko pa se pošlje razpored udeležencem tudi po elektronski pošti in sicer najkasneje 7 dni pred začetkom opravljanja izpitov. Razpored za učitelje se objavi na oglasni deski v zbornici.

IX. Priprava in hramba izpitnega gradiva

22. člen
(vrsta gradiva)

Strokovni aktivi pripravijo v skladu z merili in načini ocenjevanja znanja pri posamezni programski enoti izpitno gradivo, ki lahko obsega:

  1. naloge za pisni del izpitov,
  2. izpitne listke za ustni del izpitov,
  3. gradivo za izpit kot izdelek, storitev, laboratorijske vaje.

Naloge za pisni del in vprašanja za ustni del izpita morajo obsegati snov (vsebino) programske enote, iz katere dijak opravlja izpit.
Naloge za pisni del morajo vsebovati podatke o ocenjevalcu, programski enoti, ime dijaka in druga navodila za izvedbo izpita: dovoljene pripomočke, čas pisanja in druge posebnosti oziroma zahteve.

Gradivo za izpit kot izdelek, storitev, laboratorijske vaje mora vsebovati podatke o ocenjevalcu, programski enoti, ime dijaka in navodila za izvedbo izpita, zahtevano opremo in dovoljene pripomočke, čas trajanja izpita, določitev učilnice in druge posebnosti oziroma zahteve.

23. člen
(roki, varovanje)

Vodje strokovnih aktivov in učitelji so odgovorni za pravočasno oddajo celotnega izpitnega gradiva. Izpitno gradivo oddajo ravnatelju oziroma osebi, odgovorni za izvedbo izpitov.
Rok za oddajo izpitnega gradiva je 3 delovne dni pred izpitnim rokom, za jesenski rok pa najkasneje zadnji delovni dan pred začetkom letnih počitnic.
Izpitno gradivo je potrebno varovati na način, ki zagotavlja izpitno tajnost.

Določbe smiselno veljajo tudi za izredno izobraževanje. Gradivo za izpit pripravi učitelj – nosilec programske enote.

X. Določanje splošnega uspeha, če gre za odstopanje od meril

24. člen
(kriteriji za predlog za dvig splošnega uspeha)

Razrednik, učitelj, ki dijaka poučuje ali ravnatelj lahko predlaga v skladu s četrtim (4) odstavkom 20. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur. list, št. 30/18) dijaka za odličen ali prav dober splošni uspeh.

(1) Za odličen splošni uspeh, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji:

  • Če je dijak pri enem predmetu/modulu ocenjen z oceno dobro (3) in je pri več kot polovici vseh predmetov/modulov ocenjen odlično (5), pri ostalih pa prav dobro (4) ter ima povprečno oceno iz vseh predmetov 4,50 ali več.
  • Če ima dijak odsotnost pod povprečjem šole v preteklem šolskem letu. Izjema so dijaki z odločbo, če je prekoračena odsotnost zaradi zdravstvenih težav, povezana z omejitvami v odločbi in dijaki s statusom športnika ali kulturnika, če je prekoračena odsotnost povezana s tekmovanji oziroma nastopi. Analizo odsotnosti pripravi razrednik.
  • Če dijaku v tekočem šolskem letu ni bil izrečen vzgojni ukrep.

 (2) Za prav dober splošni uspeh, če so izpolnjeni vsi navedeni pogoji:

  • Če je dijak pri enem predmetu/modulu ocenjen z oceno zadostno (2) in je pri več kot polovici vseh predmetov/modulov ocenjen odlično (5) ali prav dobro (4), pri ostalih pa dobro (3) ter ima povprečno oceno iz vseh predmetov 3,50 ali več.
  • Če ima dijak odsotnost pod povprečjem šole v preteklem šolskem letu. Izjema so dijaki z odločbo, če je prekoračena odsotnost zaradi zdravstvenih težav, povezana z omejitvami v odločbi in dijaki s statusom športnika in kulturnika, če je prekoračena odsotnost povezana s tekmovanji oziroma nastopi. Analizo odsotnosti pripravi razrednik.
  • Če dijaku v tekočem šolskem letu ni bil izrečen vzgojni ukrep. 

X. Končne določbe

25. člen

Za področja v zvezi z ocenjevanjem znanja, ki niso podrobno urejena v Šolskih pravilih ocenjevanja znanja, se uporabljajo določbe Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 68/17) in Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/18).

26. člen
(uveljavitev pravil)

Šolska pravila ocenjevanja znanja lahko ravnateljica v utemeljenih primerih spremeni, ko si pridobi mnenje učiteljskega zbora.

Šolska pravila ocenjevanja znanja je obravnaval učiteljski zbor na konferenci 18. 9. 2024 in veljajo od 20. 9. 2024.

Povezane vsebine